pregneten dan
visi na vrvi za perilo
z razmaščenimi dlanmi
oblikujeva razpoko
vanjo prelijeva
vse prelete ptic
(vmes mi poveš
vse tisto o zvestobi
in o tem
kako imajo le tisti
s posvečenimi bedri
odprto pot
do obzorja brez strahov
jaz pa ti razlagam
da le besede
ki so ovite v smeh
nimajo kovinskih odmevov)
potem se zgane
na novo oplojena noč
ki traja
in traja