Daj času čas

Daj času čas


Lesketa se solza v očesu,
nikdar več ne bo na svetu,
brez nje v vsem nebesu.


Izguba dragih je prehuda,
ne ve zakaj niti Buda,
saj srce prepolno je gorja.


Nič več ni kakor prej,
le trpljenje še naprej,
ne morem več, poglej.


Daj času čas,
umiri se, ni več možno,
pravi mi srce.


Vse skupaj je preveč,
vsi mi poreko,
hotela si preveč.



Lučka