Čakam, čakam

Čakam, čakam



Reka nemirno teče k morju,
v njej se ribice drstijo,
vse v njej hiti k cilju.



Nemirno teče vsaka stvar,
ljudje k cilju hite
brez utvar.



Jaz pa odgovor želim
na svoja vprašanja,
a jih ne dobim.



Zato zdaj,
kot mrtva reka stojim,
čakam, čakam, se bojim.



Ali zvem
zakaj je tako,
ali želim na zemljo.



Spustiti se z oblakov,
a kako s to željo,
ko čakanje je zaman.



Ko čakam v duši čutim bol,
ki boli iz ure v uro bolj,
ne popusti nikoli.




Lučka