Srce iskrene ljudske pesmi v našem narodu živi, v njegovi mali hišici,v skrinji s ključem, ki le pevec ga ima. Iz roda v rod se ključ predaja, le izbranim skrinjo odpre. V njej pa orglice in piščal na luknjice. Utrip srca te pesmi mile in zvok piščali, je tudi moj najljubši zven. Vedno vrne mi spomine na očeta ljubega. Na zvok njegovega glasu in smeha v očeh prijaznega, na iskriv utrip prijateljstva brezmejnega, spominja me ta mala hišica sredi gozda širnega.