ORFEJ

Nihče ne vztraja več med pevci.
Nihče ne vzklika mu Imena.
Brez epov žrtve so in klavci.
Brez himne je ponos plemena,
ki kakor čreda se potika,
ko čas ga spravi na kolena.

Pa vendar je še ena slika:
On zadnjič se ozira z roba
in Ona je v dosegu krika.
Razprejo usta se brezzoba
in glas iz kapljic se sestavlja,
kot Orfej spet bi vstal iz groba.
V resnici pa se le ponavlja
milijonkrat izrečena rima
( začetek novega poglavja )…