Prezrta

Prezrta


Po trgu grem,
pred mano si,
a ne vidiš me,
mimo mene zreš
pa se ne zaveš,
da si ljubil me nekoč,
se zlival z mano vsako noč,
bila sva eno jutro vsako,
najina bila vsaka noč.
Moje si sokove pil,
dajal nektar svoj,
vse si vzel.
Nisi mi verjel,
da mine vse,
da bom prezrta še.
Stare in utrujene oči,
zrejo za teboj,
nisem vredna več pogleda,
zato te ne pokličem,
vem, moj je čas minil,
ni me več ne v tvoj spomin.
V tihi bolečini zrem za tabo,
vem, da zate več me ni,
utrujeni koraki moji,
vedo, da mine vse.



Lučka