mOJE PTICE IN ROŽICE

Moje ptice in rožice


Moje ptice vse so pevke,
ves dan mi žgolijo,
se z mano veselijo,
včasih potrpijo,
ker krivice me bolijo.



Ko srce nagaja,
se v duši strah poraja,
kdaj ustavilo se bo
in ne bo nič več lepo,
vsem drugim bo hudo.



Ne smem misliti na to,
kako mi včasih je težko,
ko v prsih me boli,
duša mi močno trpi,
ker ljubezni zame ni.



Moje ptice, njihov zbor
začutijo moj trpeč napor,
da pozabim njega,
ki je kriv vsega,
me dan in noč oblega.



Takrat moje ptičke obnemijo,
rožice povesijo glavico,
saj vedo, da nič ne more,
kdor prevare ne zmore,
nikdar pozabiti nočne more.



Odšla bi rada daleč stran,
a kaj ko nimam kam drugam,
vse ostaja v meni
in prihaja v nočni temi,
ko udari spet na plan.



Kam naj skrijem se,
oh, kam naj grem,
če ljubiti več ne smem,
če pozabiti ne morem,
srček več mi ni pokoren.




Lučka