Ljubezen in sovraštvo

Ljubezen in sovraštvo



Kot feniks iz pepela
vstajata ljubezen in sovraštvo,
nihče ju ustaviti ne zna,
ne more,
saj poganja ena iz druge.



Kolikor lepot,
radosti je v ljubezni,
toliko grehot in kazni,
bolečin nanosi sovraštvo
iz ljubezni porojeno.



Mar možno je pozabit vse,
vse šepetajoče,
ljubkujoče te besede,
mar ljubezen
tako hitro gre v pozabo.



Roka nežna,
ki obljublja raj
in ljubkuje nedra,
junak, ki prodira
v njen sveti gaj.



Je pozabil mar toplino,
vlažnost nje v bistvu,
toplo roko,
ki mu boža trdno svilo
in dve kroglici pod njo.



Kaj pozabil je na usta
njena, svoja,
svoja na nje prsih
in v toplem njenem raju,
njena na junaku svojem.



Pila sta oba sokove,
nežno se ljubila,
ko pa nektar sta izpila,
vsak na svojo stran krenila,
sovraštvo porodila.


Lučka