KRŠČEN MATIČEK

Krščen Matiček, usahnil je tiček,
voda se pije, vina več ni,
Kurent kozla v zimski gozdiček,
zbuja se čriček, roža cveti.
Sonce ogrelo bo mrzlo poljano,
pticam premrlim ves hripav je glas,
eni se starajo, v svojih foteljih,
guli s komolcev jim prah kruti čas.
Žmrkamo v novo, kržljavi in slepi,
nas ne zanima že skoraj nič več,
tipamo v temi za novim polenom,
ker dogorela je stara že peč.
Trdo, krehavo se kašelj oglaša,
preden se našel bo star cigaret,
dol nam visi za svetost idealov
in se nam jebe za čisto cel svet.