Ne bojte se –
ne bom prišla...
Ne bom vstopila v vaše svetove,
skrbno zavite v iluzijo pravičnosti:
ne bom se dotaknila obzidja,
zlepljenega z zlaganostjo;
ne bom trkala na vaša vrata,
izpoda katerih se nezadržno širi
gnilobni vonj dobro zaigrane vljudnosti.
Ne potrebujem vas.
Vas,
ki ste prepričani v svojo dobrotljivo poštenost
in v njenem imenu pribijate na križ;
vas,
farizejev, ki izigravate Boga,
ko iz dneva v dan, zaverovani vase,
trgujete z ljubeznijo in s človeškimi čustvi.
Ne, ne potrebujem vas,
večnih čuvarjev namišljene svetosti,
ki z molitvijo hodite spat,
da se zjutraj ponovno zbudite s kletvijo na ustih
in z božjo besedo vsako nedeljo
perete svojo vest.
(Jo še imate)?
Jaz pa sem »gola« stala pred vami;
pili ste kavo z menoj,
mi razumevajoče kimali in se smehljali,
medtem,
ko sem svoje zaupanje trepetaje polagala v vaše dlani.
Toda povem vam,
nikoli me niste Videli!
Nikoli me niste Spoznali!
Ker vaše oči ne vidijo dlje
od udobne varnosti vaših zaklenjenih svetov,
je bila moja živa ljubezen
le osamljeni cvet na pogorišču vaših src.
Se je mar moj strah dotaknil vašega?
Je bil moj pogum opomin vaši strahopetnosti
in moje veselje spomin na neko oddaljeno srečo?
So moje solze potrkale na vašo bolečino?
Ne bojte se.
Ne bom več prišla.
Nikoli več.
Ne potrebujem vas.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
