V bližini pesmi

Govoriš mi naj pišem jaz pa nimam papirja
in na njej nimam te pesmi
Danes ponoči sem jo iskala na dvajsetih kvadratih
odprla sem vse predale

Podobno pravijo slikarji o platnu
mornarji o daljavi zidarji o ravnini
kuharji o okusu alkimisti o kamnu
podobno je govoril moj oče o življenju

da med globino in višino ni bistvene razlike
Govoriš mi naj govorim, ko ure in ure brez nuje
brez sledi nosim svojo roko in stene ne rinejo skupaj
ne želijo ujeti prostora

Govoriš mi in jaz premišljujem
kako sem kot deklica spustila vse pesmi v peč
kako sem za zajtrk slišala očeta v kleti odpirati vratca
kako je pod drevo nastrosil pepela
in ga je čez petnajst let posekal brat
da bi nekega dne ne padlo na našo hišo
Tisti dan je deževalo kot dežuje danes

Govoriš mi in jaz ti odgovarjam
da ni bistvene rezlike
če bi drevo še vedno stalo
ker tisto kar pričakujem in kar prihaja
zavzema moje dihanje

Krasno, zdi se, da so tudi pesniške Muze v bližini tvojih prstov, ki spretno opisujejo utrinke v zanimive skladnje...
čestitke !