Literarni Val
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.


Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Latest imagesLatest images  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» Povabilo na kavo
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Tor 5 Nov 2024 - 6:07

» Pesem brez konca
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Tor 22 Okt 2024 - 9:24

» Predstavitev moje prve pesniške zbirke v Ruskem jeziku
Ščetka za zobe Emptyby Bojana Mihalič Tor 16 Apr 2024 - 0:39

» SVET PO TVOJI PODOBI
Ščetka za zobe Emptyby Bojana Mihalič Tor 16 Apr 2024 - 0:29

» BOG JE
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Sre 20 Mar 2024 - 18:47

» KRALJ PODGAN
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Čet 11 Jan 2024 - 11:05

» What is our purpose?
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Tor 9 Jan 2024 - 14:02

» SOJENICE
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Tor 2 Jan 2024 - 18:30

» BORDERLINE
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Tor 19 Sep 2023 - 14:18

» A PERFECT DRUG
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Tor 19 Sep 2023 - 14:15

» TEAR IN HEART
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Tor 19 Sep 2023 - 14:13

» Желанная весна, Наталия Жизневская, (Željena pomlad)
Ščetka za zobe Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Ned 11 Jun 2023 - 18:44

» O sanjah..
Ščetka za zobe Emptyby Mirjana Gabrovec Pon 15 Maj 2023 - 18:01

» MOSAIC HEART
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Ned 30 Apr 2023 - 13:40

» HAVE YOU?
Ščetka za zobe Emptyby Aljaž Čuden Ned 30 Apr 2023 - 13:37

» POLJE
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Pet 31 Mar 2023 - 21:22

» Зима-проказница, Наталия Жизневская, (Zima je nagajiva)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Sob 24 Dec 2022 - 18:10

» ODSEV MESEČINE
Ščetka za zobe Emptyby marko vitas Pet 2 Sep 2022 - 18:58

» Карие глаза, Наталия Жизневская, (RJAVE OČI)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Pon 25 Jul 2022 - 16:29

» Я спросила у неба, Наталия Жизневская, (VPRAŠALA SEM NEBО)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Pon 25 Jul 2022 - 16:23

» Грусть осенняя, Наталия Жизневская, (JESENSKA ŽALOST)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Pon 25 Jul 2022 - 16:16

» Один шаг до весны, Наталия Жизневская, (En korak do pomladi)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Pon 25 Jul 2022 - 16:05

» TUKAJ IN ZDAJ...
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Ned 24 Jul 2022 - 14:56

» Dejanu
Ščetka za zobe Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pet 22 Jul 2022 - 16:11

» Ples kurtizan
Ščetka za zobe Emptyby Vasja Belšak - Tihi Don Pet 22 Jul 2022 - 15:44

» Фотография отца, Наталия Жизневская, (Fotografija očeta)
Ščetka za zobe Emptyby Kristina Anastasija V. B. Pon 13 Jun 2022 - 18:16


 

 Ščetka za zobe

Go down 
AvtorSporočilo
Robert Kostadinoski

Robert Kostadinoski


Male
Število prispevkov : 227
Starost : 48
Kraj : boguizanogu
Datum registracije : 10/11/2011

Ščetka za zobe Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Ščetka za zobe   Ščetka za zobe EmptyTor 7 Feb 2012 - 3:55

Z očetom sva se dobro razumela. Predvsem mi je bilo všeč, da mi ni skušal polniti glave s krščanskimi nazori. Razgledanemu in načitanemu človeku je bilo jasno, da pri brezbožniku, kot sem sam, kaj prida ne bi opravil. Teoloških tem sva se torej izogibala in raje govorila o glasbi, filmih in si včasih skupaj tudi pogledala kako kriminalko.
Ob prizorih golote sem ga s strani opazoval in upal, da se ne bo pričel križati, saj bi to izzvalo smeh, ki bi ga težko krotil.
Prizori nasilja ga niso ganili. Tudi knjige iz katerih je črpal zgodbe za svoje ovčice so ga bile vse polne.
Kasneje sem izvedel, da se srečuje z učiteljico glasbe in da ne razpravljata o Schubertu ali Rachmaninovu in greši vsaj toliko kot njegovi farani in mnogo več kot mu to dovoljuje njegov direktor uprave.
Pri njem sem bil po nekem nenavadnem dogovoru med občino in koprsko župnijo na stanovanju in sem imel v zgornjem nadstropju župnišča veliko sobo z zakonsko posteljo, nad njo je bilo razpelo, sin božji pa je z desnim očesom bedel nad kopalnico, z levim pa nad veliko teraso.
Res vse vidi.
Do zavoda v katerem sem služil vojaški rok- civilno, sem imel deset minut zmerne hoje, kar bi pomenilo, da bi kdo drug potreboval vsaj petnajst minut, saj mi je takrat pojem 'zmerno' delal nemalo preglavic.
Pil in kadil sem zmerno. Se pravi vsak dan, tri do štiri, pet piv, petino zavoja tobaka in gram trave. Da se dogodkov spomnim je bržkone čudež.
Zjutraj sem vstal ob pol sedmih, se oprhal, nag zvil engha mičkengha, se oblekel in odšel v boj. Vojaška terminologija.
Vesna, mati dveh otrok, stara osemindvajset let, vranje črnih las, temnih oči, prikupnega obraza in najbolj belih zob, kar sem jih kdaj videl, poročena z nekim kmetavzom, drugače pa begunka s Hrvaške, ki je govorila bolje slovensko od cele vasi, me je že čakala pred kopalnico.
Z nasmehom. Moja raztresena pojava in grm las na glavi jo je vedno spravil v smeh.
»Pridi, alo, greva.«
»Ja, ja Vesna, saj ne bodo nikamor šli.«
Bil je čas za bujenje varovancev in deljenja zobnih ščetk tistim, ki so jih tako radi založili ali pa preprosto izgubili. Potem je bila taktika takšna, da so bile ščetke v kopalnici in sva z Vesno vsakemu posebej izročila njegovo, mu jo namazala z zobno kremo in počakala, da si jih je res umil. Kolikor si jih pač je.
Prišla sva do polovice sob na oddelku.
» Ma sem pozabila od Stanke ščetko. Bejži če ponjo, daj…«
Šel sem do kopalnice, odklenil vrata s ključem, ki mi ga je dala in vstopil. Z eno nogo. V njej sta bili že glavna sestra in ena od varovank. Sestra v rokavicah, gospa z downovim sindromom pa v banji po kateri se je prekopicevala kot stokilski tolst mrož. S to razliko, da bi mrožka še slikal, sliko pa poslal National Geographicu. Mrož v Banji. Nje pa nisem hotel motiti pri kopanju.
Priprl sem vrata, toliko da je bila reža zadosti velika, da sem skoznjo poslal stavek:« A mi date prosim od Stanke ščetko…?«
»Si jo lahko tudi sam vzameš!« me je nahrulila.
»Ne bom noter hodil, če jo kopate!«
»Ma vzemi si jo, kej te brigha!«
»Mi jo boste dali ali ne?«
»NE!«
Zaprl sem vrata, zaklenil in se vrnil na oddelek.
Brez ščetke. S podobo kosmatih podpazduh in ogromnimi visečimi joški, ter kepo dlak pod trebuhom za vedno vtisnjeno v moj spomin! Bem ti !
»Daj Stanki ščetko!«
»Nimam je. »
»Kako nimaš?
Povedal sem ji kaj se je zgodilo in da nisem hotel noter. Iskreno. Malo zaradi kopalke,
nekaj pa tudi zaradi sebe. Če bi šel pa miže, bi mi še spodrsnilo in bi se znašel v banji z njo. Prejoj!
Po ščetko je skočila Vesna.

Naslednje jutro po ščetkanju zob in zajtrku, na vsakodnevnem raportu v pisarni vodje delovne terapije, je poleg tega, da je Marjan zopet namahal Ludvika, da je
Zlato spet plezal čez ograjo in še nekaj reči, ki so se zgodile prejšnji dan prišlo na vrsto tudi najino nesoglasje z glavno sestro.
»Kej je blo Majda?« je vprašal direktor.
Ona je razložila, da sem na vsak način hotel od nje, da naj mi prinese ščetko in da sem potrpežljivo čakal med vrati in da se nisem hotel niti ganiti.
Še sam sem si ustvaril sliko kako sloneč na podboj vrat pošiljam gospo, ki bi mi bila lahko mati, po opravilih, ki nikakor ne pritičejo nekomu na njenem položaju. Pozabila pa je omeniti eno, a zelo pomembno stvar.
»Če kopate varovanko, se mi ne zdi prav, da jaz kot vojak na civilnem sl…«
Takrat pa je zadonelo:"Pa saj jim je vseeno če jih kdo vidi!"
Krasno.
S tem mi je prihranila pojasnilo, da meni ni vseeno, če koga vidim in mojo razlago nehote speljala v malce drugačno smer.
Babnica je kar pihala, tako jo je moja predrznost vrgla s tira. Kar je sledilo jo je pa zabrisalo še v hiše ob progi, s tem da se je vnela še lokomotiva in prvi trije vagoni…
Njeno kričanje je tudi mene prignalo do spremembe tona:« Če jim je pa vseeno, jih pa lahko zunaj na dvorišču natremo z žajfo in splaknemo s štrajfiksom! Se ne boste z vsakim posebej ubadal!«
Direktor je zakašljal v pest, ostali so se grizli v jezike, ona pa me je gledala kot fašista.
Nikoli več nisva nkar spregovorila.
Popoldne sem sedel na klopci v parku, kadil in gledal dol na spodnje dvorišče ter si predstavljal prizor, ki sem ga na raportu začrtal. Grozljivka.
Medtem je prisedla Vesna, mi šla z roko med štrene na glavi in me rahlo počohala kot psička, ki je ravno oblajal zoprno sosedo.
»Ma kej ti je, da se ghreš bost szi njo? Si šutast?«
»Raje mi povej, kdaj mi misliš kitke naredit.«
»Jutro,na plesnih, ku ne bojo vsi to. Ma si jih woperi in počeši! Ma kaku jh razčesavaš?«
Spet mi je šla z roko v lase, preveriti strukturo, kakopak, nič osebnega ali celo kaj boljš… hujšega.
»Težko Vesna, težko.«
Nazaj na vrh Go down
 
Ščetka za zobe
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: Robert Kostadinoski - Zbirka proznih del-
Pojdi na: