BRODNIKOV CVET
Od boja do boja, iz bitke v bitko
tvojemu vonju sem sledil,
pod mesečevim svodom vrh obzidja na straži bi stal,
a nisem vojščak.
Zate v metež ognja bi se podal
in se v iskrem naskoku sončnim žarkom na proti pognal,
a moji konji so mrtvi,
za krušnimi drobtinicami, ki tvoja roka jih zlati,
plazil bi, a nisem berač.
Veslam po modrih oceanih iz pristana v pristan,
moja suknja je raztrgana od vetra in vonja po soli
a nisem galjot, niti Sizif,
ki kamen kotali in znoj cedi.
Tvoja nedrja so čvrsta in grudi brsteče,
obličje se ti v oblakih leskeče,
ladjam izgubljenih duhov na morju, svetilnik na nebu si,
zastor v hiši pohujšljive pregrehe odstri,
da vonj po rosi pomladnega jutra temino razsvetli.