Kdo sem 2

Kdo sem 2


Ne vem,
sem rodila se prekleta,
da ne vem,
zakaj mi sreča uhaja…
Želim morda preveč,
če bi rada srečo v dvoje,
ko je že v roki,
mi pobegne…
Verjetno kriva sem
jaz sama,
saj ne znam
želeti manj…
Le nekoga,
da bi držal me za roko,
me poljubil kdaj pa kdaj,
me nežno stisnil v objem…
Še malo bi intimna bila z njim,
bi vase ga vzela,
vsega bi zaobjela,
se v eno z njim stopila…
Je to preveč,
življenje ti prekleto,
je to preveč,
oh jaz ne morem več…
Ko je že v moji roki,
me udari karma moja črna,
mi pove, da sem odveč,
ker bolezni je preveč…
Kdo bi hotel staro me in bolno,
če lepotic je mladih na pretek,
vse so lepe zdrave,
jaz samo še za odmet…


Lučka