Hladno veje

Hladno veje



Hladno veje iz vesolja,
s tvojega astralnega obzorja,
hladni žarki valove,
ko bežiš od me
in zapuščaš me.

Ni ščemenja več v tvojih žilah,
metuljčkov tvojih niti v sanjah,
vsak pogled le hladno je obzorje,
ki v hladu je vesolja izbor
in ledenim kockam vzor.

Hladen veter, ki te žene,
se zaganja v mene,
meni spati ne pusti,
prav vse dni, noči
me brez mej mrazi.

Ti pa vedno bolj prihajaš
in odhajaš z laserskimi žarki
z ledene strani lune,
srce mi hladiš,
ga kmalu oledeniš.

Odidi prej,
preden v vroči ihti duša mi razpade,
se stopi v potok,
reko, morje,
kot hlapi odleti v vesolje.



Lučka