Nisi človek stisnjen v kalup,
ki kuje podrobne načrte o življenju,
sestavlja poslovilna pisma
in navodila za svoj pogreb.
Pridušnost se razkadi,
kot strupena omama
med tem,
ko gledaš in se posmehuješ njim,
ki stegujejo svoje radovedne glave
in se ves čas sprašujejo
kdo in kaj sploh si.
Tvoja ironija ne pozna meja
in prav vseeno ti je,
kateri bog zdaj gleda nate.
Enkrat vse mine
in na koncu ostaneš sam,
sam si postaviš svoj nagrobnik
in sam izklesaš epitaf.