Presenečeni obstali,
dolgo v noč smo govorili,
srca svoja si razkrili,
na težave vse smo pozabili.
Pozabil on je na krivico,
pozabil drugi na ljubezen,
pozabil sam sem na resnico,
v besedah sem postal dvorezen..
Razbila sanje je krivica,
prinesla razočaranje ljubezen,
postala kruta je resnica,
nihče v besedah ni dvorezen..
Molk zamenjal je veselje,
misli nam razjeda strup,
vsakdan nam žalosti nastelje,
vsem nam zavladal je obup.
Pozabili ideale, molče smo se razšli,
nikomur sanj pustilo ni veselje,
vsak zase in po svoje smo odšli,
skeleča bolečina v srca se pripelje.
Jože Brenčič