Našel pomladno sem zavetje,
drevesne krošnje zelenijo spet,
na vejah je že prvo cvetje,
v soncu blesti vrtnice cvet.
Razprostrte so veje, kot sanje
v zgodnjem času pomladnem.
Ptice si gnezda spletajo nanje,
v zavetje sanjavo se umaknem.
Pozabil sem na dneve temačne,
na jesen sem pozabil viharno,
na lepote spet mislim privlačne,
bitje srca je poskočno, udarno.
Šla bova tja, kjer ptice pojo,
kjer sedajo na veje lesnike,
vpeta med dolžnostjo in vestjo,
podoba najina med listi trepetlike.
Jože Brenčič
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
