Nekaj si moraš želeti,
v življenju tudi kaj hoteti,
kot drevo veje - sanje razprostreti,
dobiti krila in visoko poleteti.
Sanje so pajčevine niti nevidne,
krhke so in le za tiste previdne.
Ko v duši ljubljeni je mraz,
lepoti brazda gubice v obraz.
V pričakovanju, kaj bo prinesel čas
morda je potrebno oditi,
v ozadje potisniti čustva v nas,
znati v sanje svoje se skriti.
Jože Brenčič