Sanjam.
Vzpenjam se na goro.
Pred mano je moški,na moškem
in ženska,na ženskem kolesu.
Za njima pridem na Vrh.
Zgoraj jasnina,pod prepadnimi stenami,morje.
Pristopim k ženski z inštrumenti,
čeprav vem,da se glasbil ne sposoja,vzamem klarinet.
Imam polna usta hrane,izpljuvam jo,da bi zaigral.
Pride skupina in me kamenjâ,
mimo ne morem,okoli so prepadi.
Dvignem se v zrak,odplavam nad morje,
kjer me kamenje ne doseže.
Na tleh leži tanka plast snega,čeprav je poletje.
Razvijam nesebično ljubezen.
Sledim moškemu animusu in ženski animi,
na kolesu dvojnosti nasprotij.
V čustvih je še hladnost snega.
Zaigral bi na Jasnin klarinet.
Polna usta so me razprav o ljubezni.
Kamenjajo me kritične misli.
Z meditiranjem se dvigujem nad omejitve
in počasi prihajam k željenemu cilju.
*Klara-Jasna