Je te dni letal črn ptič spet skozi meglo,
je senca padala na senčna tla...
je veter svoje doprinesel, kot vedno,
kakor vedno v teh trenutkih zna...
Je vse neznano v meni se zvrstilo,
in bil to več nisem jaz;
Kako neki sem dopustil sebi,
biti to, kar nisem, nekdo, ki sam ga ne poznam...
Sem plesal ples brezumja, neznani ples,
bojeval se proti sebi, s senco tisočerih senc...
So besede tvoje me zdramile, slišal tvoj sem glas,
kako neki nisem vedel, kar pravim ti, da vem...
Otresel s sebe sem meglice, ta veter je odšel,
je črn ptič izginil, se izgubil v večno je temo...
Se gledam skozi tebe in jasen je pogled...
In nedopustno več ne bom dopustil, ti povem..
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
