KARAVANA

KARAVANA

Jezdim po puščavi,
ni senc, nikjer žive duše,
ponoči zmrzujem, čez dan hlapim,
kamele tovorijo volno, čaj, vodo, krmo,
pašto, riž, tehniko, sol, datlje, jaspis in fižol,
sem in tja so zelenice, palme, vodnjaki, prividi, okostnjaki...

Upanje je gorivo
za pogumno karavano,
ki si drzne potovati
v čudežno Fatamorgano.

Pesem ima vzporedno različico, ki ji rečem "urbana puščava". Kajti skoznjo ne more iti posameznik, to je enako smrti. Urbana puščava je za razliko od one naravne prenaseljena, kot nasprotje se dogaja, da so mnogi člani družbe-karavane odtujeni od lastnih Virov. V "resnični" puščavi so globoko pod površjem jezera, takisto je v vsakem človeku, le potruditi se velja, da bi izkopal STIK z Božanskim. Kot veš pa so mnogi ali preleni, da bi se ubadali s sabo ali pa premalo verjamejo da lahko kaj storijo, taka je ta reč s sodobnim človekom. Kamele so "majhni ljudje", ki jih veljaki izkoriščajo, okostnjaki pa vsi, ki se zgolj in le istovetijo s svojimi telesi.
Dobrodošla Karmen, hvala za luč obiskanja in branja.

hmm.
Pa se res počutim kot kamela... le da v mojih grbah ni več kaj dosti rezerve.

Kosta, zamenjaj grbe.

Puščave ali pa goniča se pa ne bi dalo?

Kosta "puščava, grba, gonič, kamela itd" vse in še kaj je vsak v eni osebi. Ko bodo ljudje vsaj domnevali, da je svet takšen kakršnega mislijo, se bodo približali SEBI ali bogu, ali ljubezni, kakor si že kdo izvoli izreči nečemu kar spoštuje, čeprav docela ne doume, nenazadnje pesnimo, poskušamo povedati nekaj kar slutimo in povezati s tistim kar je oprijemljivo, taka je ta reč, neznansko zapletena, ma Tezeju je Ariadna (Duša) dala klopčič volne (zavesti), da je fental Bika, slavni Ego in se srečno vrnil nazaj - k sebi, oziroma k svoji izvoljenki Dušici....
Dobrodošel, hvala za branje.