Umiri me

Umiri me

Jezus, izročam tebi to Ljubezen,
veliko, neizrekljivo v svoji biti,
nje silnosti ne morem sama več nositi.

Naredi, kot je prav, da naredim.
Morda mi skozi prste žarek sreče izpolzi.
Morda srce počasneje mi hiti.

Morda cel svet se končno umiri.
In morda bo končno nje cvet v neskončnosti žarel,
morda me trnja pik več ne bo bolel.

Naredi, če je volja tvoja, Jezus,
da brzice reka mirna spet postanejo,
da plameni tlijo le in se ne vnamejo,

da večni ogenj mirno plapola,
da se vode spustijo, barka da zaplava,
da je nič več ne zmoti, nič več ne premetava.

In naj ostane v meni stenj brleči,
ki ne potrebuje olja, voska;
le da bi mi naklonil vsaj en spomin rdeči.