Saš vrh jablane

Še ena od zgodbic za Elo...


SAŠ VRH JABLANE
( RESNIČNA ZGODBA )


ZA TAŠČINO HIŠO JE RASTLA STARA JABLANA. BILA JE VIŠJA OD HIŠE.BILA JE VEDNO POLNA JABOLK, A NISO BILA PREVEČ DOBRA. UPORABLJALI SMO JIH ZA KOMPOT. POD JABLANO JE BILO POLNO STAREGA ŽELEZJA, RAZBITEGA STEKLA IN STEKLENIC PA ŠE KAJ BI SE NAŠLO. BIL JE TRGOVINSKI IN TAŠČIN ODPAD, KI GA ŽE DOLGO NI NIHČE POSPRAVIL.
BILO JE POLETI. SAŠ JE BIL PRI SVOJI OMI NA POČITNICAH. MI TRIJE, MOŽ, TIL IN JAZ PA SMO SE PELJALI POPOLDNE K NJEJ.

ŽE OD DALEČ SMO JO VIDELI POD JABLANO. KRILILA JE Z ROKAMI IN GLEDALA NAVZGOR.

KO SMO SE USTAVILI SMO IMELI KAJ VIDETI. SAŠ, NAŠ PLEZALEC, JE VISEL VRH DREVESA Z VEJE. NI SE IMEL KAM OPRETI. ČE SE VEJA ZLOMI, BO PRISTAL MED ČREPINJAMI IN ZARJAVELIM ŽELEZJEM. TAŠČA JE VSA PRESTRAŠENA VPILA: »SAŠ, DRŽI SE, NE MIGAJ. PADEL BOŠ.«

SAMA SEM STOPILA POD DREVO IN ČAKALA, DA BI GA UJELA V NAROČJE, ČE BI SLUČAJNO PADEL DOL. VEDELA SEM, DA BI SE POREZALA, A BOLJE JE BILO, DA SE POREŽEM SAMA, KOT SAŠ.

MOŽ JE TEKEL K SOSEDU PO VISOKO LESTEV. PRISLONIL JO JE K DREVESU IN SPLEZAL NAVZGOR. USPELO MU JE PRIJETI SAŠA IN GA DATI NA LOJTRO NAD SEBOJ. POTEM GA JE POČASI IN VARNO SPREMLJAL NAVZDOL.

KONČNO SMO SI ODDAHNILI. SAŠ JE BIL KREGAN. ZA KAZEN JE MORAL DOMOV, ČEPRAV BI ŠE RAD OSTAL PRI OMI.

TAKO SE JE SREČNO KONČAL ŠE EN PLEZALNI PODVIG.


Lučka