Tiri med Bologno in Ljubljano
pripovedujejo tisto o čemer stoletja
molčijo bilke. Ravna, zaspana pokrajina
in spokojna drevesa, ki pijejo reko.
V krhanju slovanske in latinske govorice
nerazumevanje, ki ga nadomešča
mimika obrazov.
V poznem popoldnevu poka koruzno latje
in sredi mesteca, za opekami, ki sestavljajo
normalno življenje, ženska mesi kruh.
Obdobje šolskih počitnic in vzdihovanja
na plažah...
Enak prisotnim v kupeju sem alkimija
prednikov in sedanjosti, zdramljen
v prepihu med dejanskim in možnim.
So leta prinesla cilje, sem se odkupil
za svoje napake?
Kako daleč je do naslednje postaje,
kateri obrazi mi bodo delali družbo?
Bom moral uporabiti alarm in preskočiti
na hitrejši vlak?
Vedno smo v drugem kraju želja
in naši načrti nikoli ne bodo dosegli
popolnosti vrtnice, ki vzcveti med dvema.
Tudi ko vlak stoji, smo le nomadi,
čakajoč, da se odpahnejo sončna vrata
in skozi njih posije nekdo,
ki ve odkod prihajamo.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
