Gospodjo,sve moje rime pisane su Vama poslije ponoci
kad sam vec molio zoru da dode,da spasi me od iscekivanja sna.
Vama sam posvetio sve setnje parkovima nepoznatih gradova sa istorijom.
I odlazak na vrhove za koje su mnogi tvrdili da su najvisi.
Sta oni znaju o vrhovima!
Oni nikad nisu bili na vrhuncu strasti u Vasem zagrljaju.
Bio sam,mislim,i na dalekom istoku gdje se na ulici prodaje zlato
ali Vam ga nisam kupio jer je to ipak nistarija u poredenju s sjajem vasih ociju.
Vi ste Gospodjo,valjda usli jedne noci na vrata moje samoce i sad bih da vam kazem da vas volim.
Ali,ne znam da li zasluzujete da nosite teret moje ljubav!?
Hocete li moci nositi moju iskrenu patnju za Vama na Vasoj umornoj dusi?
Da li ce te imati zelju da Vam se ponekad priblizim u Vasim mislima,da vam poklonem uzdah?
Hocete li htjeti slusati umornog sanjara sto jos uvijek tvrdi da Vas voli njezno,strasno?
U svojoj masti,u nocima bez sna.
U svojim pjesmama i svitanjima.
Ljubljeni dami
Gospa, vse moje rime so napisane Vam po polnoči,
ko sem že prosil zoro da pride, da me reši čakanja na sen.
Vam sem posvetil vse sprehode po parkih neznanih mest z zgodovino.
In odhode na vrhove, za katere so mnogi trdili, da so najvišji.
Kaj oni vedo o vrhovih!
Oni nikoli niso bili na vrhuncu strasti v Vašem objemu.
Bil sem, mislim, tudi na daljnem vzhodu kjer se na ulici prodaja zlato
Ampak vam ga nisem kupil, ker je to nič v primerjavi z žarom v vaših očeh.
Vi ste Gospa verjetno vstopili neke noči skozi vrata moje samote in sedaj naj vam rečem, da vas ljubim.
Ampak ne vem, če si zaslužite nositi breme moje ljubezni!?
Ali lahko nosite mojo iskreno trpljenje za Vami v Vaši utrujeni duši?
Ali boste imeli željo, da se vam približam v Vaših mislih, da vam podarim vzdih.
Boste hoteli poslušati utrujenega sanjača, ki še vedno trdi, da vas ljubi, nežno, strastno?
V svoji domišljiji, v nočeh brez sna.
V svojih pesmih in svitanjih.
prevod Miroslav Tičar
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
