besede plehke skozi noč
so v hrapavo me jutro odpeljale
in ko s kremplji me snubila je nemoč
so vroče grenko upanje mi dale
da ko bom ogenj Ti boš voda
ki napoji me in me drami
me skrije pod perut laboda
za črne čase ki naj bi že bili za nami
in ko se skril bom pod trepalnice večera
da v temi spočijem ranjeno in grešno dušo
bodo spet besede plehke
napovedale stoletno sušo
in spet boš voda
ki bo z mene trdovratno plesen sprala
brezkompromisna kot svoboda
boš vzela vse in hkrati nekaj dala
zato dovoli da si snamem vsaj okove
laži strupene so že razkosale srce
da me ostane vsaj še nekaj za rodove nove
ko bova z roko v roki umirala stoje
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
