na tvoje še prerane prsi
bom položil venec bel
v znak dvignil delavsko zastavo
in v slovo zardel
sešil bom krilo iz satena
za nerojene še rodove
po tvojem stegnu bom sprehajal zmagoslavje
in te vpisal med bogove
izpljuni svežo solzo
iz svojih žuljavih oči
zakričijo naj zvonovi
ob tvoji smrtni postelji
žarnica naj ti prepeva
elegijo v lahko noč
nebeška luč naj ti izpije
iz grla sreče pelin žgoč
zwezda
ti si moja zwezda