Dremam v popoldan,
muha iritira
bi jo s časopisom,
vedno eskivira.
Sitna je brenčulja,
joj kako nervira,
vsaka eskapada
vrže me iz tira.
Pusti me minuto
ali pet pri miru,
potlej se pomenim
s tabo v prepiru ...
Si dopovedujem
- tašča te pošilja -
sem v sekundi monstrum
izpulil bi ti krila !
Naj priznam,
- vdam se -
naj bo tvoja zmaga
daj odbrenči vendar,
da zaspim kot klada.