ZA SVOBODO

Ko zjutraj bo pesem že legla

med sence na robu spomina,

v kitari bo nekaj ostalo,

in zunaj bo čudna tišina.



Na mizi bo gola resnica,

kaj vse so nam vzeli, kaj dali.

Krčmar bo zaspal brez računa,

le luzerji bodo ostali.





Odšel bom iz tvojega mesta

tja proti svetlobi na koncu.

Nekoč bom umrl za svobodo,

na trgu, ki dviga se k soncu.



Živela bo pesem o fantu,

ki duše ni hotel prodati.

Po ulicah vaših je hodil,

ostal je za zmeraj pred vrati.



Ko svet bo drugačen čez leta,

ti roža bo v prsih cvetela.

Takrat boš spet noro ljubila,

in zopet lahko boš verjela.



Verjela boš lepim besedam,

verjela boš zjutraj tišini.

Verjela boš fantu s kitaro,

ki tiho bo šel med spomini.

zdišana ravnica meglena,

o njej si bo pela Beseda,

ljubezen si črko objema,

korak je srce drevoreda.

tea oršanič je napisal/a:

zdišana ravnica meglena,

o njej si bo pela Beseda,

ljubezen si črko objema,

korak je srce drevoreda.

in v odsevu sonca,

božajoča toplina,

odmev vsakega koraka,

iskrica spomna.

Kleo Kuntner je napisal/a:

tea oršanič je napisal/a:

zdišana ravnica meglena,

o njej si bo pela Beseda,

ljubezen si črko objema,

korak je srce drevoreda.

in v odsevu sonca,

božajoča toplina,

odmev vsakega koraka,

iskrica spomna.

drami poljube, večne obljube,

poboža vse tiste davne poti.

odteka v spominu, kot v staremu vinu,

z belimi krili k svobodi leti.

tea oršanič je napisal/a:

Kleo Kuntner je napisal/a:

tea oršanič je napisal/a:

zdišana ravnica meglena,

o njej si bo pela Beseda,

ljubezen si črko objema,

korak je srce drevoreda.

in v odsevu sonca,

božajoča toplina,

odmev vsakega koraka,

iskrica spomna.

drami poljube, večne obljube,

poboža vse tiste davne poti.

odteka v spominu, kot v staremu vinu,

z belimi krili k svobodi leti.

nad oblaki megličaste koprene

rojeva jutra in sončne dni.