Star mornar

Znošen, opustošen,
iztrošen star vojak življenja,
že zdavnaj bitko je prepustil,

skozi svoje oči je mnoge spustil,
dal je sebe, ostalo mu je le veselje,
veselje gledati ljudi mimo iti,

z zakladom v njegovem srcu
cingljajo še zadnji cvenki,
tudi to bo poklonil,
zmolil za ljudi, za sebe več ne zna,

gledal je brez sna, trpljenja videl,
vlekel niti je iz dna,
tople oči pogrejejo v mrazu,
kot vino obetajo veselje,

človek vse to zmelje, izpljune,
pogled vstran sune,
soj od lune vtisne sled na brazde čela,

sinica mu je pela,
pesem ulegla se na srca, za njim je stala vrsta,
vrsta za nasmeh, za ples, notri kres,
išče mladec ženko vmes.