Megle jesenske

Megle jesenske
so se kot prozorne pošasti,
plazile po dolini,
v meni zbujale nemir,
prebujale v duši vihar,
zakrivale mi pogled na lepote
doline, moje dežele;

vdirale v moje misli,
me delale otožnega…polnega žalosti,
visele so nad mano kot zlovešče
zavese, ki ti ne dajo, da bi zadihal s polnimi
pljuči,
da bi odprl oči…pogled na vse okoli sebe;

če bi mogel, bi jih razkadil,
odpihnil v čas, kjer nikomur ni mar,
ali sije sonce ali deželo pustoši vihar;

vse to bi storil, da osrečil bi sebe,
svoje želje…hotenje po življenju,
zaustavil bi solzo, ki teče po licu,
in srcu dal ukaz, da bije, čeprav ono hoče,
toda samo to ni dovolj,
če nimaš dovolj sreče.

» JESENSKE MISLI