Ljudje "popravljamo" svoje napake, "likamo" svoje gube na notranji strani duš, "lepimo" razpoke svoje osebnosti, barvamo stene črnih dni-skozi svojo izbrano "umetnost"...
Tako popravljamo napake, se izboljšujemo na svojevrsten način.
Neee, jaz nisem pesnica. Niti začetnica, niti dobra.
Samo poskušam..
V mojih pesmih so strahotni strahovi, razočaranja, krpanje čipk. V mojih besedah je toliko preživetega, doživetega, prekletega in veliko lepega.
Revolt. Neupogljivost, revolucionarno razmišljanje, uporništvo. In ljubezen.
To so moji atributi. Posmeh in občudovanje. V mojih besedah so stkane solze. In jeza. Srd. Nemoč in na koncu zmaga. Nad samo seboj.
Zato so tako moje.
Nekatere so starega datuma. Danes se ob njih nasmehnem. Jih pobožam in se jim zahvalim. Ker so mi pomagale preživeti.
Spoznajte me vsak po svoje skozi njih...
Pozdrav!