KO SPREGOVORI LJUBEZEN
SE ZAVIJEM V TIŠINO
IN OBSTANEM BREZ BESED.
SLIŠIM LE TIHO ŽUBORENJE
DOTIKOV IN PLAŠNIH POLJUBOV,
HREPENENJA SRC,
KI UTRIPAJO V RITMIH ZEMLJE.
SPOJ DVEH DUŠ,
KI STA SE NAŠLI NA ŠIRNIH STEZAH NEBA.
TAKO TIHO IN VELIČASTNO,
KOT MOLITVE V TEMPLJU.
NEŽNI DOTIKI
PREKRIVAJO BESEDE,
KAKOR TOPEL,
PUHAST PLAŠČ ZAŠČITE.
MEHKOBA SE RAZLIVA TIHOTNO,
SVETOST TRENUTKA
JE ZAOBJELA KRAJ
DVEH LJUBEČIH SE SRC.
VSE SE PRELIVA
V SAKRALNOST NESLIŠNE GLASBE,
KJER ŠE ANGELI ŠEPETAJO.
STOJIVA PRED SEBOJ
V TEH TRENUTKIH VEČNOSTI
IN SI IZPOVEVA LJUBEZEN,
ČISTO TIHO,
DA JE NE PREBUDI
PREZGODNJE JUTRO.
(b.č.)