Nov dan

Sprašujem se sama
med množico ljudi,
sem res edina
ali se le zdi,
iščem vsaj en iskren pogled,
da prav je tako,
mi izda šepet.
Čutim samoto
med mojimi ljudmi,
Čutim besede,
ki jih žal več ni.
Čakam veselje kar tam čez
brez razloga,
le tako vmes.
Sanjam en dan
zame neznan,
sanjam da sreča prava
čaka me tam.
Ostala bom še malo
ne bom spet odšla,
poslušala srce,
ga odprla za dva.
Ponudila bom roko,
sprejela dlan,
daleč globoko
bo zapisan nov dan.

Lepa ... A bo dovolj, če srce odpreš le zase,

Bojana Mihalič je napisal/a:

Lepa ... A bo dovolj, če srce odpreš le zase,

hvala hmm... ga bom odprla za dva...zase in zanj...