Dolge, dolge noči

Dolge, dolge so noči


Dolge, dolge so noči,
ko človek ne spi,
čudne, čudne misli
v glavi mu roje.


Premleva od otroštva dalje,
kaj se je zgodilo vse,
da mu glava polna je,
kot plavajoč balon v svet zre.


Vrat kot vrvica balona,
ki ga kliče atmosfera,
kam, le kam se mu mudi,
da vse bolj hiti.


Mar že kliče v vesolje,
kjer bilo bi mu najbolje,
tam prav blizu so nebesa,
ki pa niso prav zaslužena.


Strese z glavo sem in tja,
močno kar se le da,
da si glavo razbistri
od predolgih vseh noči.



Lučka