VZDIHI
Na zorani njivi mojega telesa
zapuščen plug z ostrim ralom čaka,
da bi peljal na nove ga ledine,
če že ne upam sebe,
vsaj njemu pustil bi da pluži, rine.
Tako je razmišljal moški poln hotenja
osamljen daleč tam nekje v gorici,
v samoti svojih želj prijetne domačije,
obljublja mu, da bo peljal ga med zapuščene vrtine.
Vzdihe dnevno slišijo jutranji žarki
in jok nad izgubljenim časom gubi se v neznano
ostale so vrtine zaraščena žalost,
a ralo s časom gubi voljo, moč moralo.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
