Čudno

Tiho trkanje zbudi ženo v sobi. Vstane se in pogleda kaj se dogaja. Toda nekaj jo ustavi. Pogleda po sobi in ne ve kaj naj naredi. Sliši glas in prisluhne.

 Nekaj moram ukreniti in pogledati kako je s to sobo, ki je zaklenjena in nihče ne pusti vstopiti vanjo. Nekaj skrivajo ti ljudje pred svetom. Moram odkriti kaj je to. Nočejo povedati in niti se nočejo odzvati na vsa mučenja, ki jih prestajajo. Čudno se mi zdi, da je soba vedno zaklenjena. Toda ni ključavnice, ki bi jo odpirala in tudi ključa nisem našel nikjer. Mora biti kak vzvod ali kaj takega kot to, da se to odpre.

Žena se prestraši in začne razmišljati kako bi se rešila oz. bi lahko rešila svoje prijatelje. Toda za to mora najprej poskrbeti za nasilneža pred vrati in se razgledati po deželi. Hitro se uleže nazaj v posteljo in se odlepi od telesa. Nato stopi pred vrata, kjer stoji čudno oblečen mož in raziskuje okolico. Cela soba je že polna njegovih blatnih odtisov čevljev. To jo razjezi in se tako loti njegovih misli. Mož začne pospravljati celo sobo in se nato po čiščenju odpravi iz sobe. Žena sobo dobro zaklene in se odpravi za njim. Tiho stopi iz stavbe kjer vidi grozo. Mož stopi do svojega vodje, ki ga nadere.

 Ali si našel kaj skrivajo ti ljudje v tem gradu?
 Nič ni. Grad je prazen in nič ne kaže, da bi kdo kdaj živel v njem.
 Toda zakaj je zgrajen?
 Ne vem.
 Prav pa gremo spet na mučenje. Nekaj moramo izvedeti ali pa bodo vsi na grmadi zgoreli.

Žena z mislimi ustavi oba moža. Malo za tem dasta oba ukaz za odhod. Nasilniki se umaknejo in oddirjajo naprej po deželi. Toda ustavi jih vladar sosednje dežele, ki je hotel vladati tej deželi, kjer ni videl nobenega vladarja.

 Kam pa kam?
 Vaše veličanstvo,'' rečeta oba hkrati.
 Ali nista bila namenjena iskati vladarja tega naroda in te dežele?
 Toda našla nisva ničesar kar nam je povedal izdajalec tega naroda.
 Torej mora on nekaj skrivati. Pojdite po njega in v mučilnico z njim. Če ne bo odgovoril na to kar ga vprašujeta pa na grmado z njim.
 Razumem.

Žena opazi, da so izven meja njene dežele in takoj zapre vse dohode nasilnežev vanjo. Nato stopi do svojih ljudi in jih osvobodi. Pusti jih spati in jim zaceli vse rane in olajša bolečine. Nato se odpravi do svojih prostorov in se uleže ter se spočije skupaj s svojim telesom. Toda nekaj ji ne da miru. Hitro se brez telesa odpravi nazaj do sovražnikov in pogleda kaj delajo. Tam vidi svojega moža, ki ga je imela za zvestega. Tiho opazuje kako ga mučijo in na koncu jim izda svoj pravi položaj v deželi, ki jo je izdal. Kralj se nasmehne in osvobodi moža.

 Zakaj nisi takoj povedal, da si ti mož neke žene, ki se ima za glavno?
 Hotel sem jo uničiti in zavladati vsej deželi.
 Sedaj boš samo moj sluga, ker je tako bolje. Sam pa bom zajel to tvojo ženo in jo prisilil na poroko z menoj.
 Toda saj sem jaz njen mož?
 Samo ne po cerkvenih zakonih, ki veljajo povsod razen v vaši državi.
 Ne razumem?
 Ubijte ga.
Po ukazu kralja ubijejo moža in se začnejo pripravljati za to, da bodo zasedli državo, ki je pred njimi. Tiho gleda žena kako se bližajo mejam njene države. Toda na lepem se ustavijo. Nekaj jih tišči nazaj.

 Kaj se dogaja?'' vpraša kralj.
 Ne moremo naprej. Nekaj nas potiska nazaj.
 Nemogoče. Saj smo bili že daleč v tej državi.
 Ne gre.

Kralj stopi do meje in se sam prepriča zakaj ne gre naprej. Na lepem se znajde pred ženo, ki jo je preganjal. Za mejo nastane preplah, ko vladar izgine. Nato ga vidijo kako kleči pred ženo, ki jo je hotel uničiti. Umirijo se in prisluhnejo besedam.

 Ti bi rad vladal nad menoj?
 Zakaj pa ne? Saj so žene samo za to, da rojevajo otroke in skrbijo za njihovo vzgojo dokler ne gredo v šolo. Ta pa je samo za kralje.
 Zelo zanimivo. Kaj naj pa to pomeni, da so pri vas cerkveni zakoni?
 Predstavljam krščansko vero, ki jo morajo vsi prevzeti ne glede na to kaj so do sedaj verovali.
 Ne mislim tako, ker ti nimaš krščanske vere, ki jo je širil apostol Pavel. Torej lažeš in uničuješ vse za kar je Jezus umrl.
 Kako lahko veš vse to? Saj je od tega že več kot tisoč let.
 Tako dolgo sem torej spala?
 Ne razumem.
 Ne moreš ker ne veš tega kar ve moj narod, ki se ni uklonil tvoji volji in ne nasilju, ki si ga izvajal nad njimi. Od sedaj boš samo gledal vse kar se bo dogajalo na drugi strani pregrade. Naj se kdo najde, da bo vladal tvojemu narodu. Vseeno mi je.

Žena se umakne in kralj se hoče vrniti med svoje ljudi. Toda ne more. Zaprt je v prostor okoli države, ki jo hotel imeti zase. Ves narod se sedaj obrne in se umakne od meje. Kralj ostane sam in obupano išče izhod. Žena ga pusti pri miru in gleda kaj dela narod, ki je zapustil svojega kralja. Tu nastane boj za oblast in kmalu se izbere drug kralj, ki gre v mesto cerkvene vlade. Tu vidi žena prav tako veliko nasilja in groze. Tiho gleda kaj se dogaja. Toda na lepem se odloči in gre nazaj v svoj dom. Vzame knjigo, ki jo je narekoval sam apostol Pavel in jo odnese glavnemu poglavarju cerkvene vlade. Ta pogleda knjigo in jo z gnusom vrže v ogenj. Tiho se umakne iz tega sveta in pusti samo nadaljnje opazovanje vse naprave, ki so za to potrebne. Vsepovsod po svetu pusti take naprave, da lahko vidi ne da bi hodila okoli kaj se dogaja. Nato se vrne nazaj in zbudi svoj narod. Pokaže jim kaj vse se dogaja v svetu in narod se začne ukvarjati z napravami, da bi vedel vse kar se dogaja in se učil novih jezikov, ki nastajajo povsod. Sedaj vedo, da bodo zaščiteni in jim ne bo treba trpeti nikogar, ki hoče vladati za vsako ceno. Valerija se odpravi po deželah, ki so nastale med časom, ko je zavarovala svoje pred nasiljem. Hodi po svetu in si ga ogleduje. Nihče je ne vidi, ker ni fizično prisotna. Tako se lahko odpravi do cerkvene oblasti, ki jo je omenjal kralj katerega je zaprla med dva svetova. Tu se sprehaja in gleda kako se vse hudo dogaja tam kjer bi naj bilo sveto in posvečeno. Zagleda poglavarja cerkve, ki je bil izvoljen pred nekaj urami. Ta se zamisli in začne premišljevati kako bi naredil red v tej veliki zmedi, ki ga je obdajala. Tiho stopi do njega in se posveti njegovim mislim. Začne mu dajati ideje, ki se mu bi zdele najbolj primerne. Mož se umiri in se posveti tem mislim. Tiho sledi mislim in pogleda okoli sebe. Zagleda mlado ženo, ki se mu smehlja.

 Kako si prišla do sem?
 Nisem hotela biti preveč vsiljiva. Toda videla sem vašo dilemo in sem vam samo hotela pomagati. Nisem resnično tu. Vendar pa če hočete, vam lahko pomagam z nasveti.
 Zakaj si tu?
 Eden od vladarjev sosednje dežele v kateri so moji ljudje je sedaj ujet med dvema svetovoma in mi je grozil z velikimi mukami. Mojega moža je pridobil, da bi ga pripeljal do mene. Ko ni mogel je hotel mene vzeti za ženo in je pri tem ubil mojega moža. Začudena sem bila, da je govoril o cerkveni oblasti, pri kateri ima veliko moč in me lahko prisili v poroko tudi s silo.
 Razumem. Torej si preprečila vse skupaj. Kako?
 Imam možnost, da to lahko naredim in tudi vse ostalo. Dala sem vam tudi knjigo, ki jo narekoval sam apostol Pavel in je bila v naši državi zakon. Po njej so se vsi držali. Pa mi pride ta mož z takimi grozotami.
 Sam sicer ne vem kako je na tej stvari, ker sem komaj nekaj ur na tem mestu. Toda rad bi videl to knjigo, če je mogoče.
 Prinesel jo bo eden od duhovnikov mojega naroda. Potem se boste lahko prepričali o tem. V moj državi se vsi držijo svetega pisma, ki ga je narekoval apostol Pavel. Prišel je v času preganjanja in nam prinesel vero po kateri se drži celoten narod.
 Veliko idej si mi dala in upam, da se bom lahko odločil za to kar predlagaš. Veliko je pritiska name, kaj naj bi naredil. Toda tvoje ideje so zelo dobre. Ne bom nikogar preklel zaradi tega, ker je poročen. Toda morajo se odreči svojih žena in začeti živeti v celebatu, če hočemo urediti cerkev kakor je treba.
 Meni je prav. Žene naj bodo v bližini, če so jih že vzeli za svoje. Toda ne smejo se držati svojih mož ali jim slediti po njihovih duhovniških poteh. Poskrbite za vse družine in naj ne čutijo sovraštva. Iz tega se lahko razvije še kaj hujšega kot je do sedaj.
 Tako naj bo. Toda vse morajo ven iz Vatikana.
 Tudi prav. Vendar pa jih ne preklejte zaradi njihovih porok. Do sedaj je to bilo zakonito. Od sedaj ne bodo poročili nobeni duhovniki, ki so se posvetili svojemu božjemu poslanstvu. Nočem sovraštva pri nobenem narodu. Z prekletstvom pa se lahko razvije še veliko hudega.
 Tako bom naredil. Toda ne smejo te videti.
 Nihče razen vas me ne more videti. Tako je na tem. Ne bom se mešala v vaše odločitve. Poslala bom enega od svojih z knjigo, da si jo lahko preberete. Kaj boste naredili potem pa je sedaj vaša odločitev.
 Bog naj te blagoslovi.
 Na veke vekov. Amen.

Valerija se skrije njegovim očem, vendar pa ostane v njegovi bližini, ne da bi ta vedel, da je še vedno tam. Pokliče svojega tajnika in mu naroči vse kar sta se zmenila ter ga odslovi. Nato se mož umiri in se posveti molitvi. Žena se pomirjena umakne. Pred tem pa nastavi določene naprave, če bi jo kdaj kateri rabil in bi želel pomoč. Nato se umakne nazaj v svojo domovino in pogleda proti kralju, ki je še vedno taval po med mejnem prostoru. Usede se in čaka. Po nekaj dneh se pojavi duhovniki iz Vatikana in mu zapove, da se ne sme vračati v to deželo, če hoče biti svoboden. Kralj se zapriseže za vse veke in za vse svoje potomstvo. Nato ga duhovnik prime za roko in ga odpelje iz ječe. Valerija pa se vrne v svoj dom.




















Po nekaj stoletjih se vse spremeni. Narodi okoli dežele kjer je vladala žena se začnejo zavedati naroda, ki je nekaj posebnega. Toda veliko je še nasilja in zato se narod noče odpreti. Lahko pa spremlja vse kar se dogaja izven meja dežele. Na lepem se pojavi duhovnik, ki išče vladarico naroda. Poslan je bil v deželo, vendar pa noče vstopiti brez dovoljenja. Valerija se zbudi in ve kaj ji je za narediti. Stopi do meje in spusti duhovnika v deželo. Duhovnik se zahvali za vabilo, vendar preda samo pismo in se vrne od koder je prišel. Valerija odpre pismo:

S spoštovanjem!
Rad bi se zahvalil za knjigo, ki mi jo je dal moj predhodnik. Do sedaj ni bilo mogoče urediti vsega kar je napisano in zato pošiljam pismo v katerem vas prosim, da se javite in mi poveste točno kako in kaj je s to knjigo. Pri nas se je komaj začelo tiskanje knjig in to bi radi imeli tudi pri našem sedežu.
V naprej hvala

Po podpisu in žigu spozna da je spala kako dolgo je spala. Ni še vse kakor bi naj bilo, vendar pa se je veliko spremenilo. Odloči se brez telesa obiskati tega moža. Odpravi se v svoje prostore in nato brez telesa odide v Vatikan. Videla je, da duhovnik, ki ga je poslal, še ni prišel nazaj v Vatikan. Zato počaka na njega in pogleda kaj se dogaja. Nov papež je miroljuben, vendar pa ima čudnega svetovalca, ki ji ni povšeči. Hoče vladati namesto papeža. Sedaj pa čaka na duhovnika, da ga bo zaprl iz izprašal preden ga bo pustil do papeža. Sedaj Valerija ve kaj ji je za narediti. Stopi do papeža in ga preko misli opozori na nevarnost. Mož pogleda proti smeri od koder prihajajo misli in zagleda mlado ženo.

 To pa je bilo hitro. Nisem te pričakoval tako hitro. Sedaj pa lahko zaščitim svojega poslanca. Hvala.
 Ne zahvaljujte se mi sveti oče. Hitela sem ker me je nekaj prignalo. Pismo je bilo zelo prijazno. Toda nekaj me je motilo, pa nisem vedela kaj. Sedaj vam bom pripeljala vašega poslanca bolj hitro in po skritih poteg, če mi jih dovolijo pokazati.
 Odprl bom mapo kjer so skriti dohodi in na katerem lahko pride neopazno v palačo. Toda skozi glavna vrata ga ne bodo spustili, ker je verjetno moj tajnik naročil straži kar ne bi smel.
 Za to naj ne skrbijo. Bom že sama našla pot do palače in do vas.

Nato se Valerija skrije pred očmi moža in opazuje kaj bo naredil. Papež pa se spravi k molitvi in prosi za moč žene, ki se mu je prikazala, da bi lahko varno prepeljala njegovega glasnika. Hitro se odpravi do duhovnika, ki spi v gostilni, v kateri je iskal počivališče. Toda pred vrati zagleda čuvaje, ki čakajo, da se zbudi. Tiho stopi do duhovnika in ga pocuka za rokav. Ta se zbudi in prestrašeno pogleda vladarico. Ona mu da znak naj bo tiho in mu pokaže kaj ga čaka. Nato mu da znak naj se pripravi na beg. Po hitrem oblačenju se mož pripravljen na beg odpravi do okna in zagleda svetle stopnice, ki vodijo na dvorišče. Stopi nanje in odhiti do ograje kjer ga čaka kočija. Hitro vstopi in se skrije vanjo. Kočija z vso hitrostjo odpelje in kmalu je pred palačo papeža. Valerija pokliče duhovnika in ga popelje do papeža. Nato pa s skrije izpred oči vseh. Duhovnik stopi do svojega poglavarja in se zahvali za pomoč. Pove kaj vse ga je čakalo. Ne bi prišel niti do Vatikana, če ne bi bilo čudne žene, ki mu je pomagala. Papež ga potolaži in mu pove, da jo je sam prosil za pomoč, ko je izvedel kaj vse se dogaja. Nato preda duhovnik vse kar mu je žena dala papežu. Toda papež noče duhovnika izpustiti iz svojih prostor in mu dodeli prostor, ki je namenjen samo za tajnika. Da mu točna navodila kaj mora narediti in kaj bo sedaj njegova dolžnost. Duhovnik se zahvali in se odpravi v svoje nove prostore. Kmalu cel Vatikan ve za spremembe. Prejšnji tajnik je zaprt in čaka na sojenje. Novi pa začne z čistko v celotnem Vatikanu. Valerija se prikaže svetemu očetu in ta se ji zahvali za pomoč. Sedaj bo lahko tiskal v Vatikanu sveto pismo, ki so jo sprejeli vsi kardinali. Preda ji en izvod in jo odslovi. Valerija se zahvali in odide iz Vatikana ne da bi kdo vedel, da je prišla fizično do svetega sedeža. Tiho se umakne in kmalu za tem je v svoji domovini. Preda svojim duhovnikom vse kar je dobila od papeža in se odpravi nazaj v svoje prostore. Duhovniki pregledajo vse knjige, ki jih je vladarica prinesla in se zavedo, da je njihova sveta knjiga postala svetovno znana knjiga. Dobijo pa še mašne knjige in vse kar je potrebno za služenje v cerkvah.

Tvoja zgodba je prav zanimivo čudna, da sem jo z veseljem prebral. Čeprav si zgodbo zastavila precej široko si jo varno pripeljala do konca in podala sporočilo. Se mi je pa ob tej zgodbi v glavi pletlo še neskončno variant in zapletov, kar ji daje še poseben čar.
Dobrodošla na strani Literarnega vala in še veliko lepega napiši.