Zavita sem v svilene sanje
le korak od zvezd
a tvoje steklene oči so daleč.
Ne vidiš skozi njih vrtinčenja neba
in gluh si za šepete mest
imaš soglasja vseh bogov sveta
in v dlani stiskaš svoj edini cvet.
Spotikaš se ob kamenje srca
in vendar veš da hočeš priti bliže
že sliši se korak zarisan v tla
ko sonce silhueto mene riše.