S prsti prepletenimi, držeč se za roke,
s pogledi radovednimi reciva to, kar je...
Ta luna je za naju, poglej, kako se smeje...
In sonce tu je le za naju, glej, kako naju greje...
Mavrico so zarisale solze tvojih žalostnih oči...
Naj pretvarjala bi se, ne reci več tako,
ker v resnici ta mavrica je tvoja, in sonce,
luna in vsak dotik srca, to veš...
S prsti prepletenimi, držeč se za roke,
odideva na najin, Mavrični planet...
Kjer ti si jaz, in jaz sem ti, sva skupaj Eno...
Do tja pot sproti se odpira, le, da pokaže kam,
in se za zama spet zapira, da je zakrita vsakomur...
Nikar ne skrbi, vse bo v redu, kot si želiš,
v okrilju štirih elementov, trojnosti resnice,
dež iz tvojih več ne bo solza, le dež bo,
ki spere odpadlo listje v tej jeseni,
in mavrica le zate se izriše preko širnega neba...
S prsti prepletenimi, držeč se za roke,
sva ti in jaz, kjer sva, na tej najini poti,
in vsenaokrog kričijo, naj se izpustiva,
in sence čakajo ob poti ter svarijo,
kako zakrijejo svetlobo in naju vržejo v temo...
Pa se prešerno jim smejiva v obraz, tem sencam,
katere brez moči so, v svetlobi najine ljubezni...
Ne izpusti me, ker tudi jaz te ne izpustim...
Naj se zgodi, kar mora, in tisoče naj ran dobiva v tem trnju,
ne skrbi, vse rane si zaceliva na koncu te poti...
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
