Sonce vzšlo je,
pogled vodi preko gora nad vasjo,
kamnov trdnost se priklanja nežnosti cvetlic,
rokovanje listov z zemljo,
plesočih vetrov tros mladic,
nad ribnikom prebujanja nežen klic.
Odgrne megla pogled v dolino,
čuti ptica let v divjino,
pelje želja po poti v jasnino.
Kam?, se sprašujem,
plan oskruni želji čar poti,
videti mi ni cvetlic, trnjev in resnic.
Pustil cilj sem počakati,
ko se snideva, povem zgodbo poti,
odidem naprej, morda zgrešim cilj,
ujame me brezčasnost.
Glasnost spremeni se v tihe korake,
zvok dobi barvo,
z mislimi postanem lahek,
kot pero pristajam in odletim,
majem krošnje,
s pticami si nebo delim.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
