Čakam čas,
da ga napadem iz zasede.
Ne bo moj rabelj
in ne bom klečeplazila pred njim,
prosila milosti.
Ne bom hodila po koščkih
poteptanih,
razdrobljenih.
Kdo ve, čigavi so.
Brez besed se bom vdala
brezčasju,
naj me odnese in naplavi
na nabrežje
lačno občutij.
Poležavala bom
v njegovem naročju
in ne bom se pustila zmesti.
Nikar se ne približuj
samotni jezdec,
ljubimec brez obraza!
Dovolj imam
suhoparnega govoričenja
tvojih izsušenih besed.