Zdaj razumem

ela dolšak je napisal/a:

Sem, kar sem,
izgubljena v sebi,
a še vedno tu.

Čutim praznino,
dovolim ji,
da me objema.

Strah,
skeptičnost,
samota boli.

Kako me poznaš
brezbrižnost,
čuvaj
sredi ničesar.

Popolnost,
ko si,
ko te ni,
sledi skomin.


Zdaj razumem
noči odete v molk,
zdaj razumem tudi
tvoje razjarjene poglede ...

Samotne so včasih poti iskanja na katerih nas spremlja nemir,
pa vendar nič ni izgubljeno, kadar okusimo minevanje časa
v katerem ujamemo trenutke v svoje dlani in jih stisnemo k sebi, za zmeraj.
Naj bo lahek tvoj korak z Mirom in milim žuborenjem.

Milena ~ Kleo Kuntner je napisal/a:

ela dolšak je napisal/a:

Sem, kar sem,
izgubljena v sebi,
a še vedno tu.

Čutim praznino,
dovolim ji,
da me objema.

Strah,
skeptičnost,
samota boli.

Kako me poznaš
brezbrižnost,
čuvaj
sredi ničesar.

Popolnost,
ko si,
ko te ni,
sledi skomin.


Zdaj razumem
noči odete v molk,
zdaj razumem tudi
tvoje razjarjene poglede ...

Samotne so včasih poti iskanja na katerih nas spremlja nemir,
pa vendar nič ni izgubljeno, kadar okusimo minevanje časa
v katerem ujamemo trenutke v svoje dlani in jih stisnemo k sebi, za zmeraj.
Naj bo lahek tvoj korak z Mirom in milim žuborenjem.

hvala lepa, Milena...lep dan in vse dobro tudi tebi