Dež škreblja

Ah, otožen dan,

a tvoj naj bo lep,

čeprav z dežjem bo prežet

naj lepe ti spomine zbuja,

sladka čustva ti ponuja......





Dež škreblja



Danes ne budijo ptički,

ker budi me dež,

ki otožne mi spomine zbuja,

dežnih kapelj tih škropot,

kot solza sled na oknu.




Oblaki prekrili so nebo,

zemljo so odeli v meglo,,

pritiskajo na mojo dušo,

polno čustev ustavljajo srce,

ki ne vidijo belega dne.




Poslušam šum kapljic,

ki kot solza potok so postale,

zdaj pa suho je oko,

kot puščava bode dušo

in razrašča se v telo...





Lučka