Sovražim prazna jutra.
Tipaš vanje s konci prstov.
Z urnimi koraki
vandraš po mojih mislih.
Vonj po tebi ostaja,
neslišno drsi,
slači kožo.
Ujeta med zavedanje in
izbruh navideznih strasti,
ujeta
v brezmejnost.
Čas vleče trenutek v neskončnost,
preteklost krpa
luknjasto sedanjost,
ohranja prisebnost,
lepi razbita bistva.