Čaša grenčice še ostane

Po neprespani noči...



Čaša grenčice še ostane



Ne bom sadila rožic več,

nebom ljubila njih cvetov,

ne vonjala opoj,,,




Ne morem več,

vse gre preč

in se ne vrača več...




Le vetrca tih dah

na meni trepeta,

poljublja me do dna...




Kam grem naj zdaj,

kje najdem si blazino

za trudno mojo glavo sivo...




Nič več nisem tvoja,

nič več svoja,

nič več nikogaršnja...




Ostaja le praznina

tam na dnu srca,

kjer preliva čaša se pelina...




Sama za večno,

kot prekletstvo,

ki nekdo ga daje...






Lučka