BREZPOMOČNA
Zablestela je solza na temnem licu
pobegla preko čustev njenih oči
globina duše jo je odposlala
v vidno polje neprespanih noči.
Jutranja zarja jo je razbudila
razkrila ji žalost prestanih dni
okoli nje narava surova
le spomini na njega oživeli so vsi.
Mladostno telo je ostalo sveže
le gube na licu so odzvanjale se
ni znala zakaj trpinči zdaj sebe
ostale so travme in sveže solze.
Kakšna svežina je živeti v objemu
kolikšna radost se takrat razcveti
otroci ob nogah življenje polnijo
ni njega ni njih, a telo kar kipi.