Se spominjaš
tistega koščka neba
kamor sva zrla?
Rekla sva,
da bova ga ukradla zase,
sva imela v očeh ljubezni,
za vse večne čase.
Tam, kjer se moja dlan
je prvič tvoje dotaknila,
pogled se z mojim srečal je,
zgodila se je čarovnija…
Zdaj obljubljena drug drugemu,
po istem nebu tem letiva,
eno sonce naju greje,
le vsak zase, življenje to živiva.
Bodi najlepša ptica svobode,
kakor meni, naj v srcu ti ljubezen tli.
A ko pride smrt, da nama vse to vzame
prileti mi nazaj v dlan in z menoj zaspi…