Ko se noč priplazi v dan

Še ena moja, za lahko noč...Nič ni tako črno, da ne bi nekje daleč zagledali nebeško modrino...



Ko se noč priplazi v dan



Ko se noč priplazi v dan,

ko spojita se v črn plan,

ko ni diha več v tebi,

ko sem sama v sebi,

ko želim si nemogoče,

solze točim polne toče,

ki ubijejo vse, karkoli že na poti je,

v meni pa odmira vse,

se kotali kot blato iz strmin,

ki pokoplje vse pod njim,

jaz ostajam prazna,

brez skomin...



Lučka