Naj pada dež

Še ena iz moje beležnice, primerna vremenu in še čemu...To je pestrost življenja...

Naj pada dež



Zbrisal bo žalost, bolezen,

zbrisal bo krivice vse,

bol srca, ki vene,

duše ranjene bol,

naj pada dež…



Prikril bo stopinje,

moje in tvoje,

njene, ki te čaka,

tam nekje na poti,

naj pada dež…



Bo zbrisal poljube,

najine vse noči,

drhteče od strasti,

ki so ostale v spominu,

naj pada dež…



Bo zbrisal odsev

tvojega obraza,

tvojih oči,

nežen šepet,

naj pada dež…



Tvoje telo se skriva

v gosti megli,

ki ne dovoli spomina

na najino ljubezen,

naj pada dež…



Naj pada dež,

naj izbriše vse,

vse načrte in želje,

ki so žarele v meni,

naj pada dež…



Naj pada dež,

naj ubije to slo v meni,

naj strela udari,

spremeni me v pepel,

naj pada dež…





Lučka

Lepa in doživeta izpoved razočaranega človeka! Preden si prišla na ta planet igrat igro življenja, si izbrala to izkušnjo in sedaj jo živiš in doživljaš v vsej njeni veliki bolečini! Pozabila pa si (Ker tako mora biti, da je pristnost doživljanja bolj realna!) da je vse to le igra, ki nam omogoča igrati neskončne igre življenja in skozi to še našo rast iz neke primitivne oblike življenje v nekaj, kar se ne meni ne tebi niti ne sanja, kaj naj bi to bilo! Tako je pač ustvarjen ta naš čudni svet in dobro je, da se začneš tega zavedati, da ne boš vsega skupaj jemala preveč resno!